Kako športniki zapravljajo denar?!

Ogromno športnih zvezdnikov je zasvojenih z velikimi količinami denarja. Mnogi od njih so bankrotirali zaradi nespametnega razmetavanja z milijoni. Želja po skušnjavi je izjemna, zato mora biti notranja motivacija v teh primerih večja kot zunanja.

Ameriški boksar Evander Holyfield je leta 1997 živel v dvorcu na sliki. Danes je na listi športnikov, ki so bankrotirali. 

Nobena skrivnost ni, da največji športni zvezdniki ne živijo slabo, ampak se lahko sproti izmišljujejo, na kakšen način bodo porabili milijone evrov. Nemalokrat se je že zgodilo, da so ogromne količine denarja zameglile um marsikaterega športnika in ga pahnile v bankrot, ker je nespametno razmetaval z zaslužkom. V paradnih športih posamezniki bijejo prestižno bitko, da bi prišli na lestvici največjih zaslužkarjev čim višje. Zadnji primer je v lasti argentinskega virtuoza Lionela Messija, ki je ravno včeraj postal najbolje plačani nogometaš na svetu in prehitel velikega tekmeca Cristiana Ronalda. Pozor – Messijeva denarnica bo odslej vsako sekundo debelejša za skoraj 70 centov, v enem letu pa bo pobral kar 20 milijonov evrov. Vsekakor vsota, ki je za navadnega smrtnika skorajda nepredstavljiva.

Mlade generacije naj bodo previdne

V Sloveniji športnikov s tako vrtoglavimi zaslužki kajpak ni, a to še ne pomeni, da najboljši ne morejo živeti luksuzno. Ker so osebne finance občutljiva tema, nekateri o njej ne želijo javno razpravljati. Športni direktor Maribora in nekdanji najboljši slovenski nogometaš Zlatko Zahović je eden takih. Ko smo vprašali bivšega košarkarskega asa Radoslava Nesterovića, ki je največ zaslužil z igranjem v profesionalni severnoameriški ligi NBA, je brez zadržkov predstavil svojo strategijo, kako je nekoč upravljal denar. »Treba je vedeti, da športna kariera ne traja trideset let, zato moraš zaslužek previdno vložiti in si izdelati realne cilje. Če ti pet let po uspešni karieri zmanjka denarja, potem lahko govorimo, da načrt ni bil pravilno zastavljen,« je povedal Nesterović. Nekdanji slovenski reprezentant je imel v ZDA bančne svetovalce, ki jih športnikom priskrbi klub ali pa se vsak znajde sam. »Kakšnega posebnega luksuza si nisem privoščil. Ne razumem tistih, ki imajo v garaži pet avtomobilov, če jih ne morejo voziti hkrati. En avtomobil je povsem dovolj. Vse drugo je že nespametno razmetavanje z denarjem,« je razlagal in ob koncu svetoval mlajšim generacijam športnikov, naj bodo previdni z denarjem.

Športni psiholog Matej Lunežnik pojasnjuje stanje človeka, ko na bančnem računu zagleda astronomsko vsoto denarja, ki je prej ni bil vajen. »Najprej zagotovo občutiš zadovoljstvo,« pove uvodoma, a v isti sapi doda, da je v takšnem primeru veliko vprašanje, kako bo večji zaslužek vplival na nadaljnje življenje vsakega posameznika. »Športnik je v svojem procesu delovanja dvojno motiviran. Govorimo o zunanji motivaciji, ki jo predstavljajo nagrade, denar, priznanja, in notranji motivaciji, torej napredovanje, dober trening... Predvsem notranja motivacija je dolgoročna in prinaša uspeh na vrhunski ravni. Ko športnik začne črpati motivacijo iz materialnih nagrad, potem se lahko zgodi velik problem. Verjetnost je, da bo športna kariera v takšnem primeru šla navzdol. Občutek lagodja je navsezadnje zelo močan, vendar denar lahko izgine, motivacija pa se pri človeku obnavlja in je praktično permanentna,« opozarja Lunežnik.

Prepričan je, da je bolj smotrno vprašanje, kaj naj športnik naredi s samim seboj kot pa, kaj naj z goro denarja. Treba je biti namreč zelo previden, da te zaslužek povsem ne zasvoji. »Ključna vloga psihologov bi lahko bila, da bi športnikom svetovali, naj skušajo zadržati življenjske običaje in naj živijo tako kot prej. Če se bodo tega držali, bodo zelo težko v kratkem času zapravili dvajset milijonov evrov. Osredotočeni morajo biti zgolj na tiste trenutke, ki prinašajo uspeh. Glava mora biti odločna,« je zatrdil.

Športniki premalo vedo o financah

Čeprav povprečni profesionalni športnik v ZDA v eni sezoni zasluži več kot navaden smrtnik v celotnem življenju, so odstotki tistih, ki po končanih karierah v roku petih letih bankrotirajo, zastrašujoči. Najnovejše raziskave tako kažejo, da se to pripeti kar 78 odstotkom igralcev ameriškega nogometa v ligi NFL, 60 odstotkom košarkarjev iz lige NBA ter le nekoliko manjšemu odstotku igralcev bejzbola v ligi MLB. Razlogov je več. Najpogostejši je prekomerno zapravljanje brez pravega nadzora nad financami. »Na mesečna plačila profesionalni športniki gledajo, kot da so večna in ne bodo nikoli prenehala prihajati na njihov tekoči račun. A se hkrati ne zavedajo, da se po plačilu davkov, agentov in vseh ostalih stroškov letna plača na primer 5 milijonov dolarjev hitro zmanjša na 2 milijona,« pravi Scott Bercu, finančni svetovalec za profesionalne športnike v ZDA, in dodaja, da se športni zvezdniki enostavno premalo spoznajo na svet financ. Sicer se lige čez lužo z različnimi programi močno trudijo, da bi to spremenile, a za zdaj sistem ne funkcionira tako, kot bi si želeli.

»Športniki opazujejo pomembne poslovneže, kako zapravljajo denar, in menijo, da morajo enako početi tudi sami. A pozabljajo, da se je večina njih celotno življenje učila o odgovornem ravnanju z denarjem in da imajo sami izredno omejeno obdobje, ko plačilo redno prihaja na njihov tekoči račun,« razmišlja Ed Butowsky, strokovnjak za upravljanje premoženja. Butowsky nadaljuje, da so športniki lahka tarča za slabe investicijske naložbe. »Preveliko vlaganje v nepremičnine in slabo spremljanje osebnega kapitala sta glavna razloga za osebni finančni zlom pri športnikih.« Neredke so tudi zgodbe, ko sicer želijo odgovorno ravnati s svojim denarjem, a zaupajo popolno upravljanje financ napačnim ljudem. Bob Young, glavni direktor ene od finančni združb v ZDA, pravi, da pogosto sprašuje profesionalne športnike, kako stojijo finančno. »Nimam pojma. Vse moje račune plačuje nekdo drug,« je odgovor, ki ga najpogosteje prejme.

Tako ni čudno, da je primerov športnikov, ki so na takšen ali drugačen način zapravili nepredstavljive vsote zelencev, ogromno. Ena najbolj odmevnih zgodb je bila tista Mika Tysona. Eden najboljših boksarjev vseh časov je v času kariere zaslužil več kot 400 milijonov dolarjev. Vlaganje v dvorce, kopico vrhunskih avtomobilov in v precej čudaške ideje, kot so tigri, ki jih je imel za hišne ljubljenčke, je leta 2003 pripeljalo do tega, da je moral razglasiti osebni bankrot.

Dolg spisek bankrotiranih zvezdnikov

Podobno se je godilo tudi Allenu Iversonu, ki je svoj čas slovel kot eden najboljših košarkarjev v ligi NBA. Milijoni so mu na bančni račun kapljali z vseh smeri. Podpisoval je donosne pogodbe tako s klubi kot s sponzorji. Vsega skupaj naj bi si v karieri nabral okoli 200 milijonov dolarjev, a nespametno zapravljanje je pustilo posledice. Iverson je bil znan po tem, da je bil zelo radodaren do prijateljev in sorodnikov. Tako je na njegov račun razkošno živelo okoli 50 ljudi, tuje pa mu niso bile niti igre na srečo. Kazinoji v Atlantic Cityju in Detroitu so mu kmalu zaprli vrata, Iverson pa je pred dvema letoma bankrotiral, ko v določenem trenutku ni mogel poravnati 860.000 dolarjev dolga do zlatarja. Stanje pa pri nekdanjem zvezdniku Philadelphie ni tako klavrno, kot je kazalo na prvi pogled. Imel je srečo v nesreči, da je nadzor nad financami zaupal pravemu človeku. Ta je uvidel Iversonovo brezglavo zapravljanje, zato je ustanovil sklad v višini 32 milijonov dolarjev, ki mu bo pripadel šele po 55. letu starosti. V vmesnem času na tekoči račun vsako leto prejme milijon dolarjev, od 45. leta pa mu bo pripadala tudi pokojnina lige NBA v višini 8000 dolarjev na mesec.

Tyson in Iverson pa nikakor nista osamljena primera vrhunskih športnikov, ki so zapravili skoraj ves med kariero prigaran denar. Spisek je precej dolg, na njem pa so med drugimi atletinja Marion Jones, boksar Evander Holyfield, košarkarji Derrick Coleman, Kenny Anderson in Scottie Pippen, igralca ameriškega nogometa Travis Henry in Johnny Unitas, nogometaš George Best in teniški igralec Björn Borg.

Kakšnega posebnega luksuznega si nisem privoščil. Ne razumem tistih, ki imajo v garaži pet avtomobilov, če jih ne moreš voziti hkrati. En avtomobil je povsem dovolj. Vse drugo je že nespametno razmetavanje z denarjem.

Radoslav Nesterović, nekdanji košarkar

Ko športnik začne črpati motivacijo iz materialnih nagrad, potem se lahko zgodi velik problem. Verjetnost je, da bo športna kariera v takšnem primeru šla navzdol. Občutek lagodja je navsezadnje zelo močan, vendar denar lahko izgine, motivacija pa se pri človeku obnavlja in je praktično permanentna.

Matej Lunežnik, športni psiholog

 

Brez komentarjev

Dodaj komentar

Komentarje lahko dodajajo samo registrirani uporabniki. Prijavi se ali registriraj.